Naše objave
Jezera in reke: kako jim škodujemo in kako jim lahko pomagamo
Strupene cianobakterije še zdaleč niso edini problem celinskih voda; zato smo v tej objavi pogledali širše in spregovorili tudi o izgubi habitatov, izsuševanju mokrišč, vnašanju tujerodnih organizmov, obremenjenosti s hranili in drugih posledicah človekovih dejavnosti. Seveda pa ne ostanemo le pri težavah, ampak predstavimo tudi nekaj potencialnih rešitev.
Cianobakterije: nevarnost ali skriti zaklad?
Kako pogosto si na sprehodu vzamete čas, da se ozrete okrog sebe in opazujete naravo? Če živite v bližini kakšnega ribnika ali zadrževalnika, obstaja velika verjetnost, da ste že kdaj opazili zeleno ali rjavo goščo na površini vode. V tem prispevku predstavljamo mite in resnice o tem pojavu. Se moramo cianobakterij bati ali se jim zahvaliti, da živimo?
Nove metode spremljanja stanja voda
Ocenjevanje ekološkega stanja voda temelji na prepoznavi vrst organizmov, ki tam živijo. Predstavljamo nove metode, ki lahko raziskovalcem pomagajo pri hitrejšem in enostavnejšem določanju vrst. Temeljijo na dejstvu, da vsi organizmi puščajo v vodi sledi svojega dednega zapisa. Bi lahko v okolju preprosto prebrali sledi DNK, kot preiskovalci ʻpreberejo’ sledi (npr. prstne odtise) na kraju zločina?
Pristopi za boljše prepoznavanje cianobakterij kot grožnje za zdravje ljudi in okolja
Povečana obremenjenost površinskih voda je eden izmed resnih globalnih okoljskih problemov. Obremenitev s hranilnimi spojinami, ki povzroča evtrofikacijo, v kombinaciji z drugimi okoljskimi dejavniki pogosto vodi do masovnega razrasta fitoplanktona. »Cvetenje« (intenzivna rast) cianobakterij predstavlja motnjo in pretnjo za okolje, cianotoksini pa grožnjo za zdravje organizmov, tudi ljudi.
Mikroprebivalke mesta – včasih tudi strupene
Poletje prinaša dolge dneve in vročino, v kateri nas reke in jezera kar kličejo k osvežitvi. Ob tem včasih našo pozornost pritegne zelena ali rjavkasta gošča na vodni površini, za katero so lahko odgovorne cianobakterije. V tej objavi predstavljamo razširjenost cianobakterij v Ljubljani in podajamo priporočila za varno kopanje.
Cianobakterije, mikroprebivalke Ljubljane
Cianobakterije so algam podobni mikroorganizmi. So tako majhne, da lahko njihovo število na majhnem kamnu v bajerju ali v potoku presega število prebivalcev Ljubljane. Kaj pomeni, ko na vodi opazite zeleno ali rjavo goščo? Kako veste, če gre za cianobakterije ali kaj drugega? Kako ukrepati?
Tudi reke in jezera lahko zbolijo
Želimo, da tudi mlajši bralci razumejo razliko med zdravimi in “bolnimi” rekami oziroma jezeri. Predstavljamo povzročitelje bolezni voda, bolezenska znamenja in možnosti za zdravljenje. Pomembno je, da se zavedamo: če zbolijo naše vode, zbolimo tudi mi.
Ko se jezero obarva zeleno
Na željo lokalne skupnosti smo na koncu poletne sezone 2022 pripravili prispevek o cianobakterijah v Ledavskem jezeru na Goričkem: kakšno je bilo stanje v minulem letu, kje tičijo vzroki za to, katera morebitna tveganja se ob tem pojavljajo in kako se jim izogniti.
Potencialno strupene cianobakterije v alpskih jezerih in rekah
V eni izmed najobsežnejših tovrstnih raziskav smo s kombinacijo različnih molekularnih in kemijskih metod pregledali številne vzorce planktona in biofilma iz alpskih jezer in rek za njihov potencial za proizvodnjo cianotoksinov. Pokazali smo, da so molekularni testi dober pokazatelj dejanske strupenosti okoljskih vzorcev in da so lahko učinkovit pristop za hitro oceno tveganja.
Biodiverziteta cianobakterij v jezerih in rekah alpske regije
Na podlagi branja genetskega zapisa smo analizirali cianobakterijske združbe v 38 alpskih jezerih in 21 alpskih rekah. Ugotovili smo, da se združbe močno razlikujejo med planktonskimi (cianobakterije proste v vodi) in bentoškimi habitati (pritrjene na kamne ali druge podlage) ter da so slednji habitati še precejšnja neznanka.
Potencial sekvenciranja DNA za raziskovanje cianobakterij in alg
Raziskovali smo, kako uporabna je metoda branja genskega zapisa za določanje vrst alg in cianobakterij v okoljskih vzorcih. Metoda je zelo obetavna, smo pa prepoznali nekatere ovire, ki jih morajo premostiti prihodnje raziskave; na primer pomanjkljive referenčne baze genetskih zaporedij.
Uporaba mikroorganizmov v spremljanju stanja voda
V preglednem članku smo se spraševali, kako bi lahko vključili mikroorganizme v ocenjevanje kakovosti voda. Različne bakterije, arheje in protisti lahko služijo kot bioindikatorji, ki delujejo kot kazalci ekološkega stanja okolja, v katerem živijo. Cianobakterije nam na primer lahko povedo veliko o koncentraciji hranil (dušika in fosforja).
Potencialno strupene cianobakterije v slovenskih površinskih vodah
Na raznolikih okoljskih vzorcih iz Slovenije smo primerjali tri različne pristope za zaznavanje potencialno strupenih cianobakterij: molekularne analize (iskanje genov, ki so odgovorni za proizvodnjo cianotoksinov), kemijske analize (zaznavanje cianotoksinov) in morfološke analize (prepoznavanje posameznih vrst pod mikroskopom).
Vpliv temperature na razširjenost cianotoksinov
Obsežna študija, v kateri smo zbirali vzorce po vsej Evropi, je poskušala razvozlati, kako vsebnost hranilnih snovi in temperatura vplivata na pojavljanje cianotoksinov. Izkazalo se je, da je bila pri razlikah med posameznimi deli celine temperatura najpomembnejši dejavnik, kar pomeni, da bi lahko globalno segrevanje spremenilo vzorce pojavljanja cianobakterijskih toksinov v Evropi.
Znanost o celinskih vodah, ki vključuje državljane
Prek platforme Ciano SLO raziskujemo, kako nam lahko vključevanje državljanov v raziskave pomaga pri razumevanju, kdaj in kje se pojavljajo strupene vrste cianobakterij. Z neposrednim nagovarjanjem ljudi tudi širimo ozaveščenost o okoljskih problematikah in med civilnim prebivalstvom spodbujamo željo po ukrepanju.
Podnebne spremembe in cianobakterije v celinskih vodah
Podnebne spremembe so za celinske vode izziv zaradi: (1) nevarnosti za biodiverziteto in posledično delovanje ekosistemov, (2) ekstremnih vremenskih dogodkov, (3) spremenjenega temperaturnega režima po letnih časih in (4) pospeševanja čezmerne razrasti alg in cianobakterij, tudi strupenih.
Blaženje učinkov podnebnih sprememb v vodnih ekosistemih
Podnebne spremembe imajo več obrazov, za vodne ekosisteme pa so najpomembnejše spremembe temperaturnih in hidroloških režimov. Zaradi višanja povprečnih temperatur lahko nekatere vrste vodnih organizmov izginejo, naselijo se tujerodne vrste, razraščajo se strupene cianobakterije. Zaradi hidroloških sprememb organizmi izgubljajo življenjski prostor in so izpostavljeni različnim onesnažilom.
Kontakt
Tina Eleršek
e-mail: tina.elersek@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Maša Jablonska
e-mail: masa.jablonska@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Projekt so podprli
