Če imate kakšno vprašanje o cianobakterijah, nam pišite in z veseljem bomo odgovorili nanj. Naš kontakt najdete na dnu strani.

1. Kaj so cianobakterije?

Cianobakterije so v osnovi bakterije. Pravzaprav pa so čisto posebne bakterije, ki vršijo fotosintezo (tako kot alge in zelene rastline). Za cianobakterije so značilni posebni pigmenti, ki jim dajejo značilno barvo, npr. modro-zeleno (ciano), po kateri so dobile ime. Niso pa vse cianobakterije modro-zelene; najdemo lahko tudi oranžne, rdeče ali škrlatne, odvisno od tega, kateri pigmenti prevladujejo.

2. Zakaj so toksične?

Cianobakterije v svojih celicah proizvajajo najrazličnejše snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini. Treba je poudariti, da niso vse cianobakterije strupene in škodljive, temveč so tudi izjemno pomemben del narave in ravno zaradi njih danes na Zemlji dihamo kisik. Omogočile so tudi razvoj rastlin, zato brez cianobakterij v preteklosti danes živali in človeka ne bi bilo.

En majhen delež vseh vrst pa proizvaja toksine, ki so za živali in človeka lahko strupeni kot strup zelene mušnice ali kobre. Zakaj jih proizvajajo, še ni povsem razjasnjeno, obstaja pa veliko različnih hipotez. Nekatere možne razlage so, da služijo za obrambo pred plenilci, za zaviranje rasti drugih organizmov ali za izboljšanje učinkovitosti nekaterih celičnih procesov, npr. fotosinteze.

3. Zakaj so nevarne za živali in človeka?

Različni cianobakterijski toksini so pri akutni zastrupitvi škodljivi za različna tkiva, npr. jetra, živčevje ali kožo. Vendar je akutna izpostavljenost zelo redka, bolj zaskrbljujoča je dolgoročna izpostavljenost, saj lahko vodi v genotoksične poškodbe celic (nekateri cianotoksini so povezani z nastankom tumorjev) in nevrodegenerativne bolezni. Kako se izogniti škodljivim posledicam, preverite tukaj.

4. Kje najdemo toksične cianobakterije?

Cianobakterije imajo rade počasi tekoče vode, ki vsebujejo veliko hranil, predvsem dušika in fosforja. To je večinoma v bližini obdelovalnih površin, neustrezno delujočih čistilnih naprav, območij z intenzivnim ribištvom in podobno. Na njihovo hitro razmnoževanje v večini primerov ugodno vplivajo tudi visoke temperature, zato so prekomerne namnožitve pogostejše v poletnem času. Lahko se zadržujejo na določeni globini jezera ali pa se pojavljajo na površini vode. Na naši strani se posvečamo cianobakterijam v površinskih vodah, vendar lahko toksične vrste najdemo tudi v morju in v kopenskih okoljih.

5. Kako lahko ljudje in živali pridemo v stik s cianotoksini?

Živali se lahko zastrupijo z neposrednim zaužitjem vode ali oblog na kamnih v vodi, ki vsebujejo cianobakterije. Ljudje pa smo jim izpostavljeni predvsem ob stiku s kožo (npr. pri plavanju ali drugih rekreativnih dejavnostih), lahko pa se prenašajo tudi po zraku.

6. Ali se v Sloveniji redno testira reke in jezera za prisotnost cianotoksinov oz. cianobakterij?

Na državni ravni sistem rednega testiranja za strupene cianobakterije ni vzpostavljen. Za prisotnost cianotoksinov se potencialno testira le registrirane kopalne vode v sklopu rednega monitoringa v kopalni sezoni, v primeru da pregled na terenu pokaže sum za prisotnost cianobakterij. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo izvajamo testiranje občasno v sklopu raziskovalnih projektov, nimamo pa namenskih sredstev za pogosto in redno spremljanje stanja.

7. Kako naj ravnajo lastniki psov, da preprečijo zastrupitve?

Lastnikom psov svetujemo naslednje:

• Če na vodi opazite zeleno ali rjavo goščo (slikovne primere lahko najdete tukaj), s psom raje poiščite drugo mesto za kopanje.
• Če s prostim očesom gošče ne opazite, je tveganje minimalno in lahko grejo psi normalno v vodo. Gošče so dobro vidne in malo verjetno je, da bi jih spregledali.
• Če se pes okopa v vodi, kjer kasneje opazite goščo, ga čim prej sperite s čisto vodo, do takrat pa poskusite preprečiti lizanje dlake.
• Če se vseeno zgodi, da pes poje goščo ali popije vodo v bližini gošče, bodite pozorni na simptome, ki se navadno pojavijo v roku nekaj dni: mišični krči ali paraliza nog, opotekanje ali padanje, drgetanje, penjenje okrog ust, pretirano slinjenje, bruhanje, prebavne motnje, težave z dihanjem, izguba energije ali apetita. V tem primeru takoj pokličite veterinarja.

Vsekakor pa v poletnem času NE svetujemo, da se lastniki psov izogibate vodnim telesom, če ne obstaja utemeljena skrb na podlagi zgoraj opisanih kriterijev. Visoka temperatura je namreč že sama po sebi tveganje za zdravje psov, zato je ohladitev nujno potrebna.

8. Ali je varno uživanje rib ujetih v vodi s cianobakterijami?

Do danes ni bilo še nobenih zabeleženih primerov zastrupitve z ribami, vendar je zdravstveno tveganje uživanja rib z območij s cianobakterijami še neraziskano. Vemo pa, da se nekateri cianotoksini kopičijo v ribjem tkivu, predvsem v notranjih organih, kot so ledvice in jetra. Mišično tkivo, ki ga navadno uživamo, je sicer manj podvrženo takšnemu kopičenju (Xie in sod.), vendar vrednosti še vseeno lahko presežejo priporočen dnevni vnos, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (Liang in sod., de Magalhães in sod., Xie in sod.). Vsebnost cianotoksinov pa se lahko med različnimi vrstami rib precej razlikuje; v splošnem so rastlinojede ribe bolj varne od plenilskih (Xie in sod.).

Pri nas priporočila za to področje niso izdana, lahko pa se ravnamo po ameriških priporočilih, ki svetujejo, da pred kuhanjem odstranimo maščobo, kožo in notranje organe ter ribe speremo s čisto vodo. Poleg tega priporočajo uživanje rib s takšnih območij največ dvakrat tedensko (ODFW).

V splošnem torej velja konsenz, da ribe ne predstavljajo bistvenega tveganja za zdravje, vseeno pa se priporoča zmerno uživanje in upoštevanje zgornjih priporočil.

9. Ali lahko vodo, kjer so prisotne cianobakterije, uporabljamo za namakanje oz. zalivanje rastlin?

Podobno kot za ribe velja tudi za rastline. Vemo sicer, da se ob uporabi vode s cianobakterijami lahko cianotoksini kopičijo v pridelkih, in tudi to, da njihove koncentracije včasih presegajo priporočen dnevni vnos Svetovne zdravstvene organizacije (Weralupitiya in sod.). Vendar pa na našo vednost še ni bil zabeležen noben primer zastrupitve po tej poti. Cianotoksini se lahko dolgo obdržijo na površini listnate zelenjave ali sadja, lahko pa se tudi kopičijo v drugih delih rastlin (Zhang in sod.). Poleg potencialnega zdravstvenega tveganja lahko cianotoksini vodijo v zmanjšano kaljivost, počasnejšo rast, zmanjšano kvaliteto in produktivnost rastlin (Saqrane in sod., Weralupitiya in sod.).

Priporočila avstralske vlade pravijo, da se je uporabi takšne vode bolje izogniti, če imamo na voljo kakšen drug vir. Če pa to ni možno, odsvetujejo neposredno škropljenje vode po užitnih delih rastlin (NSW).

10. Ko se je Blejsko jezero obarvalo rdeče, so bile to cianobakterije?

Da, to so bile cianobakterije vrste Planktothrix rubescens, ki so škrlatne barve. Poleg tega lahko podobne pojave drugačne obarvanosti opazujemo tudi v manjših zadrževalnikih v severovzhodnem delu države, ki je obremenjen z intenzivnim kmetijstvom. Več o razširjenosti pojava v Slovenije lahko preberete tukaj.

11. Kdo stoji za projektom Ciano SLO?

Spletno stran smo zasnovali sodelavci skupine za ekotoksikologijo z Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Imamo dolgoletne izkušnje s spremljanjem ekološkega stanja celinskih voda na podlagi fitoplanktona in fitobentosa (alg in cianobakterij) ter z ekotoksikološkimi testiranji različnih strupenih snovi na alge in cianobakterije (preučevanje njihovega vpliva na primarne proizvajalce v vodnih ekosistemih). V zadnjih letih pa se posvečamo tudi molekularnim metodam za zaznavanje in preučevanje toksičnih cianobakterij v okoljskih vzorcih. Naše raziskovalno delo lahko spremljate tukaj.

12. Zakaj ste vzpostavili spletno stran Ciano SLO?

Po eni strani se nam je zdelo, da je to prezrta problematika in da bi bilo koristno zbrati vse informacije na enem mestu ter vrisati cianotoksičen potencial na zemljevid Slovenije. Po drugi strani pa tudi zato, ker smo želeli v naše raziskave vključiti prebivalce Slovenije.

13. Kako lahko sodelujejo prebivalci?

Če nam želite pomagati, nam lahko pošljete fotografijo območja, za katerega mislite, da ima potencial za pojavljanje toksičnih cianobakterij (na povezavi najdete tudi primere fotografij, da lažje prepoznate ta obarvan sloj na površini vode). Ta območja bomo v najkrajšem možnem času vzorčili, analizirali v laboratoriju in preverili, kakšen je potencial za prisotnost toksičnih cianobakterij. Podatke analiz bomo objavili na zemljevidu na spletni strani.

14. Kakšne bodo koristi odzivov prebivalcev?

Največja korist bo pri ugotavljanju razsežnosti pojava v Sloveniji, saj lahko samo tako učinkovito zaščitimo zdravje voda in ljudi v Sloveniji. Zadrževalnikov, ribnikov, mlak in podobnih vodnih teles je v Sloveniji veliko in raziskovalci ne moremo biti prisotni na vseh teh območjih. Poleg tega se stanje v ekosistemih hitro spreminja in tudi če bi nam uspelo prav vsako vodno telo obiskati enkrat na mesec, bi lahko prezrli pomembne informacije. Prebivalci, ki vsak dan opazujejo svoje lokalno okolje in opazijo spremembe v njem, pa lahko odigrajo pomembno vlogo terenskih poročevalcev.

15. Ali ste že kdaj analizirali ________ vodno telo?

Vse lokacije, ki smo jih v zadnjih letih vzorčili, so prikazane na zemljevidu. Kjer nismo zaznali potencialno strupenih cianobakterij, je to označeno z belo barvo. Če želite, da preverimo še kakšno vodno telo, nam najprej pošljite fotografijo, da pred obiskom ocenimo, če lahko gre res za cianobakterije ali ne. Obstaja namreč kar nekaj pojavov, ki na prvi pogled izgledajo podobno kot cianobakterijska razrast, pa to niso – opisali smo jih v tej objavi.

16. Kaj ste odkrili v zadnjih letih?

V letih 2022 in 2023 smo vzorčili skupno 22 različnih lokacij; nekatere mesečno, druge pa samo enkrat letno po potrebi. Od tega je bilo devet lokacij vzorčenih na pobudo državljanov, ki so tam opazili gošče ali druge nenavadne pojave. Skupno smo nabrali 163 vzorcev. Podrobne rezultate za posamezno leto najdete tu: 2022 in 2023, povzetek pa je prikazan tudi na interaktivnem zemljevidu tveganja.

Od 22 vzorčnih točk smo cianotoksine zaznali na 12 točkah. Najpogostejši so bili mikrocistini, ki delujejo na jetra in druge organe; sledili so jim anatoksini, ki so živčni strupi. V enem vzorcu smo zaznali tudi saksitoksine, ki delujejo podobno kot anatoksini. To je prvi primer, ko smo zaznali dejansko prisotnost saksitoksinov v Sloveniji. Pojavili so se septembra 2023 v ribniku Hotinja vas, vendar v nizki koncentraciji. Vzorec z najvišjo izmerjeno koncentracijo cianotoksinov smo pobrali septembra 2023 v gramoznici Podgrad, kjer je koncentracija presegla zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije za varno vodo za rekreacijo. Zelo blizu te meje je bila tudi koncentracija v vzorcu iz gramoznice Lutverci avgusta 2022. Poleg tega je bila na dveh lokacijah (ribnika Laško in Borovci) presežena meja za pitno vodo ob kratkoročni izpostavljenosti. Meja za pitno vodo ob kronični izpostavljenosti je bila vsaj enkrat presežena tudi v ribniku Hotinja vas, gramoznici Podgrad, Ledavskem jezeru in v gramoznici Boreci, vendar to ni razlog za skrb, saj se ti vodni viri ne uporabljajo za pitno vodo. Najpogostejše potencialno strupene vrste so bile iz rodu Microcystis, sledili so jim rodovi Phormidium, Planktothrix, Aphanizomenon, Dolichospermum in Pseudanabaena.

17. Ali boste vaše aktivnosti povezali tudi z osnovnimi in srednjimi šolami?

V prihodnosti nameravamo ponuditi tudi vsebine za osnovne in srednje šole. Zainteresirani smo, da nas učitelji kontaktirajo, da skupaj pripravimo materiale, ki jih lahko uporabijo pri svojih aktivnostih.

18. Kaj narediti, če opazimo onesnaženje voda, ki ni povezano s cianobakterijami?

Če ste zaskrbljeni glede kakšnega vira onesnaženja voda v svojem okolju, se lahko obrnete na 112 ali na Inšpektorat za naravne vire in prostor. Po pravni nasvet glede zakonodaje s področja varovanja okolja pa se lahko obrnete na Zeleno svetovalnico mreže Zagovorniki okolja, ki vas bodo usmerili na prave inšpekcijske službe ali v prave postopke za oblikovanje civilne iniciative. Med pogostimi vprašanji na njihovi spletni strani najdete tudi uporabne informacije, kako postopati v konkretnih primerih okoljskih problemov.