Rezultati leta 2022

Od 21 vzorčnih točk smo cianotoksine zaznali na 12 točkah. Najpogostejši so bili mikrocistini, sledili so jim anatoksini. Najvišja izmerjena koncentracija je bila v gramoznici Lutverci, ki je dosegla zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije za varno vodo za rekreacijo. Najpogostejše potencialno strupene vrste so bile iz rodu Microcystis, sledili so jim rodovi Phormidium, Planktothrix in Aphanizomenon.

V letu 2022 smo spremljali cianobakterije po različnih regijah Slovenije. Skupno smo obiskali 21 vzorčnih točk in nabrali 103 vzorce. Vzorčenje smo izvajali v treh vsebinskih sklopih:

•  redno vzorčenje: 6 točk, vzorčenje enkrat mesečno od aprila do septembra
  Gradiško jezero, ribnik Hotinja vas, Ledavsko jezero, gramoznica Podgrad, jezero Radehova, ribnik Tivoli
• dodatno vzorčenje na podlagi predhodnih rezultatov: 7 točk, enkratno vzorčenje avgusta
  gramoznica Boreci, ribnik Borovci, Gajševsko jezero, gramoznica Lutverci, Perniško jezero, ribnik Savci, Koseški bajer
• dodatno vzorčenje na podlagi pobud državljanov: 8 točk, enkratno vzorčenje po potrebi
  Glinščica, Soboška Kamešnica, Brežiško jezero, ribnik Prilipe, Mali Graben, Badaševica, ribnik Laško, Žovneško jezero

Na večini točk smo vzeli po dva vzorca: vodo (fitoplankton) in biofilm na kamnih (fitobentos).

   stalne točke
   dodatne točke
   dodatne točke na pobudo državljanov
   zaznani cianotoksini

Prisotnost potencialno strupenih vrst cianobakterij

Z mikroskopskim pregledom smo v vzorcih vode (fitoplankton) zaznali spodaj navedene vrste, ki so lahko strupene. To še ne pomeni, da so imele res sposobnost proizvodnje cianotoksinov – to je namreč nemogoče oceniti zgolj na podlagi njihovega videza. Najpogosteje se je pojavljal rod Microcystis, sledili so mu Phormidium, Planktothrix in Aphanizomenon. Medtem ko je v nekaterih vodnih telesih (npr. Podgrad) vrstna sestava ostajala enaka skozi vso sezono, so drugje (npr. Ledavsko jezero) vidne očitne spremembe po posameznih mesecih.

A. – Aphanizomenon, D. – Dolichospermum, L. – Limnothrix, M. – Microcystis, P. – Planktothrix,  W. – Woronichinia.

Prisotnost in koncentracija cianotoksinov

Od 21 vzorčnih točk smo cianotoksine z metodo LC-MS/MS zaznali na 12 točkah (zemljevid na začetku objave). Najpogostejši so bili mikrocistini, ki delujejo na jetra in druge organe, sledili pa so jim anatoksini, ki so živčni strupi. Ostalih dveh skupin cianotoksinov, ki smo jih analizirali (cilindrospermopsinov in saksitoksinov) nismo zaznali nikjer.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojih smernicah¹ določa najvišje koncentracije cianotoksinov v vodi, ki so še varne za ljudi. Za mikrocistine je to 1 µg/L v pitni vodi, ko gre za kronično izpostavljenost; 12 µg/L v pitni vodi, ko gre za kratkoročno izpostavljenost; in 24 µg/L v vodi, ki se uporablja za rekreacijo. Zadnja meja ni bila presežena v nobenem vzorcu, smo pa v gramoznici Lutverci avgusta izmerili 23,96 µg/L. Za anatoksine je določena meja 30 µg/L za pitno vodo (kratkoročna izpostavljenost) in 60 µg/L za vodo za rekreacijo. Najvišja koncentracija, ki smo jo zaznali mi, je bila občutno pod tema mejama; 1,2 µg/L, in sicer maja v ribniku Hotinja vas.

Za biofilm takšne smernice niso določene, so pa tudi tam mikrocistini dosegli mnogo višje koncentracije kot anatoksini; največ mikrocistinov je bilo julija v gramoznici Podgrad (113,5 µg na gram suhe teže – g s.t.), anatoksinov pa maja v Gradiškem jezeru (0,3 µg/g s.t.). Čeprav smernice še ne obstajajo, so na našo vednost najnižje koncentracije, o katerih poročajo v literaturi v povezavi z zastrupitvami živali, 221 µg/g s.t. za mikrocistine² in 272 µg/g s.t. za anatoksine³.

Podrobnejše rezultate najdete tukaj. Vse lokacije so se pridružile tudi lokacijam iz prejšnjih let na interaktivnem zemljevidu.

Povezane objave: Leto 2022 v številkah

Viri:

1. Chorus, I. in sod. (2021). Toxic cyanobacteria in water: A guide to their public health consequences, monitoring and management. CRC Press, Boca Raton (FL); World Health Organization, Geneva, CH.
2. Krienitz L., Ballot A., Kotut K., Wiegand C., Pütz S., Metcalf J.S., Codd G.A., Pflugmacher S. Contribution of hot spring cyanobacteria to the mysterious deaths of Lesser Flamingos at Lake Bogoria, Kenya. FEMS Microbiology Ecology, 43(2), 141–148. https://doi.org/10.1111/j.1574-6941.2003.tb01053.x
3. Faassen, E. J. in sod. (2012). First report of (homo)anatoxin-a and dog neurotoxicosis after ingestion of benthic cyanobacteria in The Netherlands. Toxicon, 60(3), 378–384. https://doi.org/10.1016/j.toxicon.2012.04.335