Na zemljevidu tveganja so prikazane lokacije, kjer so bile potrjeno prisotne potencialno strupene cianobakterije.

Prikazane so vse točke, ki smo jih vzorčili od leta 2019 naprej. Podatke smo zbirali tudi s pomočjo državljanov, ki ste prispevali fotografije z različnih lokacij po Sloveniji. Datum zadnjega vzorčenja lahko preverite s klikom na točko, tabelo s podrobnejšimi informacijami pa najdete tukaj.

Pri znanstvenih podatkih je pomembno, da razumemo, na kakšen način so bili pridobljeni. Za zaznavanje potencialno strupenih cianobakterij uporabljamo tri glavne vrste metod:

1. Cianotoksine merimo s kemijskimi analitskimi metodami (npr. tekočinska kromatografija) ali encimskimi testi. Te metode so neposredne in če z njimi zaznamo cianotoksine v dovolj visoki koncentraciji (nad mejo zaznave metode), lahko z veliko gotovostjo trdimo, da so ti res prisotni. Vendar pa lahko s takšnim pristopom zaznamo toksičnost le v določenem trenutku vzorčenja, medtem ko se lahko dejanska proizvodnja cianotoksinov v času spreminja glede na okoljske pogoje.
2. Gene za cianotoksine zaznavamo z molekularnimi metodami PCR, qPCR ali sekvenciranje DNA. Če cianobakterije vsebujejo iskane gene, to pomeni, da imajo potencial za proizvodnjo cianotoksinov. Na koncentracijo cianotoksinov, ki jih v tistem trenutku res proizvajajo, pa vplivajo različni okoljski dejavniki. Te metode so torej posredne in merijo potencial za toksičnost, ne pa dejanske toksičnosti vodnega vzorca.
3. Potencialno toksične vrste cianobakterij lahko prepoznamo pod mikroskopom na podlagi morfoloških značilnosti. Ta metoda je najmanj zanesljiva, saj so si nekatere vrste med seboj zelo podobne, poleg tega pa je lahko ista vrsta v nekaterih primerih strupena, v drugih pa ne. Ta pristop zato uporabljamo samo za hiter pregled vzorca takoj po vzorčenju, da vas lahko v primeru tveganja čim prej opozorimo.

V znanosti se za večjo zanesljivost trudimo rezultate potrditi z več različnimi metodami, vendar to ni vedno mogoče. Zato smo za spremljanje potenciala na zemljevidu prikazali vse podatke, pridobljene z vsaj eno od razpoložljivih metod iz prve ali druge točke. Več o metodah lahko preberete tukaj.

Oznake na zemljevidu še ne pomenijo, da je voda na vseh teh lokacijah strupena in ves čas nevarna za živali in ljudi. Bodite pa pozorni, če na površini vode opazite zeleno, rjavo ali škrlatno plast, saj obstaja takrat večja verjetnost, da so strupene cianobakterije res prisotne. V tem primeru si lahko pomagate z nasveti tukaj, da zaščitite sebe in svoje domače živali.