Slovarček
Akineta: negibljiva dormantna “speča” celica z debelim ovojem, v kateri se kopičijo snovi za preživetje.
Aerobni organizmi: organizmi, ki za preživetje potrebujejo prost kisik (O2).
Anaerobni organizmi: organizmi, ki za preživetje ne potrebujejo kisika ali je zanje celo strupen.
Avtotrofni organizmi: organizmi, ki sami proizvajajo hrano v procesu fotosinteze (rastline, alge in cianobakterije). V prehranjevalni verigi igrajo vlogo primarnih proizvajalcev in so hrana za heterotrofne organizme, kamor spadamo tudi ljudje.
Biofilm: skupek mikroorganizmov, ki so pritrjeni na podlago in med seboj povezani s svojimi zunajceličnim produkti. Biofilm lahko tvorijo bakterije (tudi cianobakterije), alge, glive in protisti.
Evtrofikacija: proces, pri katerem se zaradi povečane koncentracije anorganskih hranil v vodnem okolju (npr. dušika in fosforja) pospeši rast cianobakterij, alg in rastlin.
Evkarionti: organizmi z evkariontsko celico, ki ima zapletenejšo zgradbo od prokationtske celice. Zanjo so značilni celično jedro s kromosomi in številni drugi organeli (mitohodriji, kloroplasti, Golgijev aparat, vakuole itd.). V to skupino spadajo glive, rastline, živali (vključno z ljudmi) in protisti.
Filament: nitka oz. nitke iz celic, trihom obdan z ovojem.
Fitobentos: združba alg in cianobakterij, ki so pritrjene na površino, npr. na kamne, rastline ali lesne ostanke v vodi.
Fitoplankton: združba alg in cianobakterij v vodi, ki lebdijo ali pa se aktivno premikajo v vertikalni smeri. V jezerih jih večinoma najdemo v zgornjih plasteh, saj za rast potrebujejo svetlobo.
Fikocianin: pomožno fotosintetsko barvilo modre barve specifično za cianobakterije.
Fotosinteza: proces, pri katerem avtotrofni organizmi uporabijo sončno svetlobo, vodo in ogljikov dioksid, da proizvedejo kisik in energijo v obliki sladkorja.
Klorofil: fotosintetsko barvilo prisotno v rastlinah, algah in cianobakterijah. Je ključnega pomena za fotosintezo, saj omogoča absorpcijo energije iz sončne svetlobe.
Kloroplast: celična struktura (organel), ki vsebuje klorofil in v njem poteka fotosinteza. Razvili so se iz starodavne cianobakterije, ki je vstopila v evkariontsko celico in se evolucijsko razvijala skupaj z njo.
Heterocista: celica, v kateri poteka fiksacija dušika iz zraka.
Heterotrofni organizmi: organizmi, ki ne morejo sami proizvajati hrane, zato jo morajo pridobiti iz okolja z uživanjem drugih organizmov. V prehranjevalnem spletu igrajo vlogo potrošnikov (vse živali in glive, nekatere bakterije in protisti).
Plinska vakuola, vezikel ali mehurček: votla proteinska struktura, ki jo najdemo v številnih cianobakterijah za zmanjšanje celične gostote, da celicam zagotavljajo nevtralno ali celo pozitivno plovnost (cianobakterije se zato lahko premikajo vertikalno po vodnem stolpcu, da si zagotovijo najbolj optimalne pogoje za rast).
Prokarionti: enocelični organizmi, ki so se v evoluciji razvili prej kot evkarionti in imajo preprostejšo celično zgradbo. Njihova glavna značilnost je, da nimajo celičnega jedra, zato DNA lebdi prosto v citoplazmi. V to skupino spadajo bakterije (vključno s cianobakterijami) in arheje.
Trihom: večcelična struktura, ki je sestavljena iz verig celic in tvorijo “lasu podobno” strukturo.
Vegetativna celica: običajna, normalno rastoča celica (za razliko od posebnih heterocist in akinet).