Ali lahko cianobakterije cvetijo?

Morda ste že kdaj slišali izraz “cvetenje alg” ali “cvetenje cianobakterij”. Kaj to pravzaprav pomeni? Ima pojav karkoli skupnega s cvetočimi travniki in spomladanskimi alergijami?

“Cianobakterijsko cvetenje” je splošno uporabljen izraz, ki opisuje nastanek gošče cianobakterijskih celic na vodni površini, vendar ni povsem točen, saj cianobakterije pravzaprav ne cvetijo v pravem pomenu besede. Namesto tega pravimo, da pride do njihove prekomerne namnožitve; takrat kot gosta odeja prekrijejo vodno gladino. To lahko opazimo kot zeleno, rjavo ali rdečkasto plast na površini jezer ali zadrževalnikov.

Do tega pojava pride večinoma v poletnih mesecih, saj cianobakterije najbolje uspevajo ob visokih temperaturah. Poleg tega pa za rast in razmnoževanje potrebujejo tudi hranila. Čeprav so prisotne v skoraj vseh vodnih telesih, se lahko prekomerno namnožijo le ob povišani vsebnosti hranilnih snovi, čemur strokovno pravimo “evtrofikacija” (iz grščine – “dobro prehranjeno”). Ko govorimo o hranilih, mislimo predvsem na dušikove in fosforjeve spojine, ki vstopajo v vodo s spiranjem gnojil s kmetijskih površin, iz kanalizacije ter drugih odpadnih voda ali ribogojnic.

Cianobakterije delimo na planktonske (takšne, ki lebdijo v vodi) ali bentoške (takšne, ki živijo v stiku s podlago). Za večino cianobakterijskih gošč, ki jih lahko opazimo, so odgovorne planktonske vrste. To pa ne pomeni, da se bentoške vrste ne morejo prekomerno namnožiti. Nekatere bentoške cianobakterije lahko na dnu jezera tvorijo obsežne gošče, v katerih se zaradi intenzivne fotosinteze nabere kisik, ki jih dvigne na površje. V nadaljevanju se osredotočamo na planktonske vrste, bentoškim cianobakterijam pa posvečamo ločen zapis.

Prekomerna razrast planktonskih cianobakterij ima različne negativne posledice za ekosistem. Ker gošča prekrije površino vode, omejuje vir svetlobe za druge organizme, obenem pa tudi ovira prodiranje kisika v globlje plasti. Poleg tega se ob bakterijski razgradnji tako velikega števila cianobakterijskih celic porablja velika količina kisika. Prekomerna namnožitev lahko zato vodi v izrazito pomanjkanje kisika v vodi, zaradi česar lahko številni vodni organizmi poginejo. Tudi v Sloveniji (na primer v Perniškem jezeru) smo lahko včasih priča poginu več ton rib. Več o cianobakterijah v Sloveniji lahko preberete tukaj.

Množični pogin rib v Perniškem jezeru poleti 2021.

Nekatere vrste cianobakterij lahko proizvajajo cianotoksine, ki se ob razpadu celic sprostijo v vodo in imajo različne negativne učinke na živali in ljudi. Živali se lahko zastrupijo z neposrednim zaužitjem takšne vode, ljudje pa smo jim izpostavljeni predvsem ob stiku s kožo ali s prenašanjem po zraku. Poleg tega je lahko nevarno tudi uživanje rib in drugih vodnih živali iz onesnaženih okolij, saj se strupi kopičijo v njihovih telesih. Za ljudi kratkoročna izpostavljenost ni izrazito nevarna, lahko pa predstavlja tveganje dolgoročna izpostavljenost, ki lahko vodi v okvaro nekaterih notranjih organov, nastanek tumorjev ali poškodbe DNA. Kako sebe in svoje ljubljenčke zaščititi pred tveganjem cianotoksinov, preberite v tem zapisu.

Prekomerna namnožitev cianobakterij v jezeru Radehova …

… in v Blejskem jezeru.

Povezane objave: So cianobakterije v Sloveniji problem?, Tudi kamni so lahko včasih strupeni, Kako se zaščititi pred cianotoksini, Podnebne spremembe in cianobakterije

Več informacij:

• https://tinyurl.com/83x487ck
  Prekomerna razrast cianobakterij in zgodnje odkrivanje nevarnosti

• https://tinyurl.com/36jnz7sp
  Pogovor z dr. Bojanom Sedmakom o prekomerni razrasti cianobakterij

Tekst: Maša Zupančič