Zanimivosti
Podnebne spremembe in cianobakterije
Da se podnebne spremembe odvijajo pred našimi očmi, nam ni potrebno posebej omenjati. Najbolj očitni primeri tega pojava v vsakdanjem življenju so manj snega, višje temperature, vse pogostejši in daljši vročinski valovi ter pogostejši ekstremni vremenski pojavi (npr. poplave, suše)1,2,3. Posledice pa se kažejo tudi v celinskih vodah (jezerih, rekah, potokih), kjer med drugim domujejo cianobakterije.
V teh vodnih okoljih se podnebne spremembe izražajo na več načinov. Močne padavine povzročijo povečan odtok hranil (predvsem dušika in fosforja) s kopnega, hkrati pa se zaradi višjih temperatur in pogostejših suš poveča izhlapevanje. To vodi v bolj koncentrirana hranila v vodi in povzroča evtrofikacijo (več o tem pojavu smo pisali tukaj)4.
Te spremenjene razmere, predvsem povišane temperature in višja koncentracija hranil, pa predstavljajo pravi raj za cianobakterije. Ker se v takem okolju odlično počutijo, se začnejo alge in cianobakterije hitro razmnoževati. Zaradi svojega velikega števila odvzemajo hranila vodnim rastlinam. Še več, iz ekosistema lahko izrinejo druge vrste in tako zmanjšajo biotsko pestrost. To omogoči razširjanje invazivnih tujerodnih vrst – takih, ki v tem okolju niso bile naravno prisotne, vendar so zelo uspešne v zasedanju novih območij in tako škodujejo domačim vrstam4.
Alge in cianobakterije se torej hitro množijo, vendar morajo prej ali slej tudi odmreti in za njimi ostane veliko odmrle organske mase. Pri razkrajanju te mase se porabi veliko kisika, zato se njegova koncentracija v vodi zmanjša in to vodi v odmiranje drugih organizmov, ki kisik nujno potrebujejo. Poleg tega cianotoksini, ki se ob odmiranju velikih količin cianobakterij masovno izločajo v okolje, predstavljajo tveganje za živali in ljudi4.
Znanstveniki razvijajo različne napovedne modele, ki poskušajo predvideti vpliv podnebnih sprememb na pojavljanje cianobakterij. Pri tem uporabljajo napovedi podnebnih modelov na določenem območju in simulacijske modele izbranih jezer. Tako preverijo, kako se bo ekosistem odzval na določene spremembe v okolju, npr. na dvig temperature ali znižan pretok v sušnih obdobjih. Večina modelov napoveduje, da se bo delež cianobakterij v vodnih okoljih povečal, spremenil pa se bo tudi časovni okvir pojavljanja prekomernih razrasti, saj se topla obdobja v letu podaljšujejo5.
V prihodnjih desetletjih lahko torej v svojem lokalnem jezeru pričakujete določene spremembe. Če želite vedeti, kako prepoznati prekomerno namnožitev cianobakterij, si oglejte slikovne primere. Pogostejše pojavljanje cianobakterij pa lahko pomeni tudi pogostejše pojavljanje cianotoksinov – več o tem pojavu preberite tukaj, nasvete za zaščito pred cianotoksini pa najdete tukaj.
Povezane objave: Cianobakterije kot kazalci stanja okolja, So cianobakterije v Sloveniji problem?, Ali lahko cianobakterije cvetijo?
Več informacij:
- https://tinyurl.com/2p8rxvx3
Najnovejše informacije Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) – v angleščini
- https://tinyurl.com/476xmwnn
Povzetek prejšnjega poročila IPCC z dodanim opisom stanja v Sloveniji
- https://tinyurl.com/5bmw3ab9
Napovedi Agencije republike Slovenije za okolje o podnebnih spremembah v prihodnjih desetletjih
- https://tinyurl.com/7cfkdvne
Prispevek o širjenju cianobakterij v nova okolja (zvočni posnetek)
- https://tinyurl.com/bdfuds28
Podnebne spremembe in zdravje v Sloveniji (poročilo NIJZ)
___________________________________________________________________________
Viri:
- Vertačnik, G. in sod. (2018). Podnebna spremenljivost Slovenije v obdobju 1961–2011. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/PSSbrosura_spread_SLO.pdf
- Bertalanič, R. in sod. (2019). Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. Stoletja. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_povzetek_posodobljeno.pdf
- IPCC, 2021: Summary for Policymakers. V: Climate Change 2021: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Masson-Delmotte, V. in sod. (ur.)]. Cambridge University Press.
https://www.ipcc.ch/report/ar6/wg1/downloads/report/IPCC_AR6_WGI_SPM_final.pdf - Eleršek, T. (2021). Podnebne spremembe in cianobakterije v celinskih vodah. V: V vrtincu sprememb, str. 40–41. http://www.nib.si/images/razno/V_VRTINCU_SPREMEMB.pdf
- Elliott, J. A. (2012). Is the future blue-green? A review of the current model predictions of how climate change could affect pelagic freshwater cyanobacteria. Water Research, 46(5), 1364–1371. https://doi.org/10.1016/j.watres.2011.12.018
Tekst: Maša Zupančič
Kontakt
Tina Eleršek
e-mail: tina.elersek@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Maša Jablonska
e-mail: masa.jablonska@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Projekt so podprli