Zanimivosti
Cianobakterije kot kazalci stanja okolja

Sposobnost prilagajanja okolju je bistvenega pomena za naše preživetje – to velja tako za ljudi kot tudi za vse druge organizme. Ljudje, ki živijo v vročem in sušnem puščavskem podnebju, so razvili povsem drugačne značilnosti kot prebivalci hladne Sibirije. Če bi ti med seboj nenadoma zamenjali življenjska okolja, bi jim bilo precej neprijetno.
Enako je tudi z živalmi, rastlinami in mikroorganizmi. Vsi smo evolucijsko prilagojeni na okolje, v katerem živimo. Nekatere vrste so bolj specializirane, kar pomeni, da dobro uspevajo le v točno določenih okoliščinah in so na spremembe v okolju zelo občutljive. Poznamo pa tudi vrste s širšim spektrom življenjskih prostorov, ki lahko uspevajo v bolj raznolikih pogojih. V ekologiji te dve skupini imenujemo specialisti in generalisti. Ker pa to ni zapis o ekologiji ali evoluciji, temveč o cianobakterijah, preusmerimo svojo pozornost nekoliko ožje, v jezera in reke.
Tam živi veliko različnih vrst organizmov; ribe in druge vodne živali, rastline in mikroorganizmi. Združbe organizmov v vodi so izpostavljene vsem spremembam v okolju, tako tistim, ki so posledica človekovih dejavnosti (na primer vnos hranil), kot tudi naravnim dogodkom (na primer poplave ali suša). Tako kot v vseh življenjskih okoljih so tudi tu nekatere vrste na takšne spremembe bolj občutljive, druge pa manj. Te značilnosti organizmov lahko uporabimo pri zelo pomembni nalogi: ocenjevanju stanja voda. Če na primer za neko vrsto nevretenčarjev vemo, da se pojavlja samo v okolju, ki ni onesnaženo z organskimi snovmi, lahko na podlagi njihove prisotnosti ali velike številčnosti sklepamo, da je to okolje čisto. Podobno se na kopnem lahko uporabljajo lišaji na drevesnem lubju kot kazalnik onesnaženosti oziroma čistosti zraka. Takim organizmom pravimo bioindikatorji, ker delujejo kot kazalci ekološkega stanja okolja. Pri določanju stanja vodnih okolij se kot bioindikatorji uporabljajo ribe, nevretenčarji, rastline in mikroorganizmi – med njimi tudi cianobakterije.
Mikroorganizmi so v okolju zelo številčni, zaradi hitrega razmnoževanja pa se hitro odzivajo na spremembe v okolju. Cianobakterije se še posebej izrazito odzivajo na spremembe v koncentraciji hranil, kot sta dušik in fosfor. Povečan vnos hranil vodi v hitro razmnoževanje in rast cianobakterij, kar se lahko pokaže tudi kot gošča na površini vode.
Več o nastanku cianobakterijske gošče lahko preberete tukaj ali tukaj. Glavni viri hranil v vodnih telesih so gnojila, ki se spirajo s kmetijskih površin, neustrezno očiščene odpadne vode in ribištvo.
Za postopek ocenjevanja ekološkega stanja vodnega telesa, na primer reke ali jezera, moramo najprej vzeti vzorec fitoplanktona ali fitobentosa (to pomeni alg in cianobakterij, ki lebdijo v vodi ali živijo v stiku s podlago), nato pa ga pregledati pod mikroskopom. Na podlagi morfoloških meril, kot so oblika in velikost celic, oblika kolonij, prisotnost preživetvenih struktur in podobno, prepoznamo vrste alg in cianobakterij ter jih tudi preštejemo. Tako dobimo seznam vrst, ki nam pomaga pri oblikovanju ocene stanja okolja.

Priprava na vzorčenje fitoplanktona v Slivniškem jezeru.
Hranila seveda niso edina onesnaževala, ki nas zanimajo, zato samo cianobakterije niso dovolj za končno oceno stanja okolja. Rezultate zato združimo z rezultati drugih skupin organizmov (ribe, nevretenčarji, alge in višje rastline). Pomagamo si tudi s kemijskimi, fizikalnimi in hidrološkimi podatki ter posebnimi onesnaževali. Vsekakor pa so cianobakterije pomemben člen v tem postopku. V Sloveniji se pri ocenjevanju stanja rek sicer ne uporabljajo, so pa nekatere planktonske vrste pomembne pri ocenjevanju stanja jezer.
Zakaj pa je spremljanje stanja voda sploh pomembno? Kratek odgovor je: za ohranjanje čistih in zdravih vodnih virov za ljudi. V primeru poslabšanja stanja lahko to le z rednim spremljanjem pravočasno zaznamo in ustrezno ukrepamo. Če vas zanima daljši odgovor, pa ga poiščite na spodnjih spletnih povezavah, kjer najdete tudi aktualne podatke o stanju slovenskih jezer in rek.
Povezane objave: Podnebne spremembe in cianobakterije, So cianobakterije v Sloveniji problem?, Ali lahko cianobakterije cvetijo?
Več informacij:
- https://tinyurl.com/55eeszan
Brošura Agencije RS za okolje o ekološkem stanju celinskih voda
- https://tinyurl.com/2p95nr9h
Kemijsko in ekološko stanje površinskih voda v grafih
- https://tinyurl.com/ycvr5dm4
Poročila Agencije RS za okolje o monitoringu stanja površinskih voda
Tekst: Maša Zupančič
Kontakt
Tina Eleršek
e-mail: tina.elersek@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Maša Jablonska
e-mail: masa.jablonska@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Projekt so podprli