So cianobakterije v Sloveniji problem?

V prejšnji objavi smo pisali o prekomerni razrasti cianobakterij, ki so lahko tudi strupene. Kakšno pa je stanje v Sloveniji?

V medijih se najpogosteje poroča o Blejskem jezeru, kjer se včasih v zimskih mesecih razvije cianobakterijska gošča vrste Planktothrix rubescens; ta je za razliko večine cianobakterij škrlatne in ne zelene barve (vsebuje namreč barvilo fikoeritrin), njena posebnost pa je tudi to, da najbolje uspeva ob nizkih temperaturah. Večina preostalih cianobakterij se namreč najbolj namnoži v poletnem času. Cianobakterije vrste Planktothrix rubescens so v Blejskem jezeru sicer prisotne vse leto, vendar se v toplejših mesecih, ko se v jezeru izoblikuje plastovitost (različne globinske plasti vode imajo različno temperaturo in gostoto), zadržujejo v globljih plasteh in jih zato ne opazimo. Pozimi pa vsa jezerska voda doseže enako temperaturo in cianobakterijske celice se dvignejo na površino.

Škrlatna cianobakterijska gošča na površini Blejskega jezera.

Škrlatna cianobakterijska gošča na površini Blejskega jezera.

Poleg Blejskega jezera pa so v Sloveniji prekomerni namnožitvi cianobakterij podvrženi tudi zadrževalniki v severovzhodnem delu Slovenije, saj so plitvi in imajo nizek pretok, poleg tega pa se številne površine v njihovem zaledju uporabljajo za intenzivno kmetijstvo. Zaradi tega se v vodo s površja spirajo številna hranila (predvsem dušikove in fosforjeve spojine), ki izhajajo iz gnojil na kmetijskih površinah. Cianobakterijske gošče so vidne predvsem poleti, najpogosteje pa se razrastejo cianobakterije iz rodov Microcystis, Dolichospermum in Aphanizomenon, velikokrat tudi mešanica različnih vrst. Eden izmed najbolj znanih primerov je Perniško jezero v okolici Maribora, od koder v poletnih mesecih včasih poročajo o množičnem poginu rib. Do tega pride zaradi pomanjkanja kisika, ki je posledica obremenjenosti jezera z organskimi snovmi; velik delež teh pa predstavljajo propadajoče celice cianobakterij.

Zeleni sloj cianobakterij na površini Perniškega jezera …

… in gramoznice Lutverci.

Cianobakterijske gošče pa občasno nastanejo tudi v nekaterih urbanih vodnih telesih, kot sta Koseški bajer in ribniki v živalskem vrtu v Ljubljani. Niso vse cianobakterijske gošče strupene, vendar pa se cianotoksini pogosto pojavljajo pri prej omenjenih rodovih. Podatki o njihovi razširjenosti v Sloveniji so pomanjkljivi, saj meritve cianotoksinov niso del rednega spremljanja stanja voda na državni ravni. Kljub temu pa lahko te strupi predstavljajo tveganje za zdravje ljudi, predvsem ob dolgotrajni izpostavljenosti, na primer preko kože ali aerosolov v zraku, problem pa lahko predstavlja tudi uživanje rib iz takšnih vodnih okolij. 

Prav zato smo se na Nacionalnem inštitutu za biologijo odločili, da začnemo bolj sistematično spremljati pojavljanje cianobakterij in cianotoksinov v Sloveniji. Pri tem bomo vključili tudi bentoške vrste (pritrjene na kamne ali drugo podlago), o katerih je znanega občutno manj, vendar pa niso povsem nenevarne, kot smo pisali v tej objavi. Kako nam lahko pri iskanju cianobakterij pomagate, preverite tukaj.

Povezane objave: Ali lahko cianobakterije cvetijo?, Tudi kamni so lahko včasih strupeni, Kako se zaščititi pred cianotoksini, Podnebne spremembe in cianobakterije

Več informacij:

• https://tinyurl.com/d9zknxp9
  Problematika cianobakterij v Blejskem jezeru

• https://tinyurl.com/6p8vatd5
  Pogovor z mag. Špelo Remec Rekar o Blejskem jezeru (zvočni posnetek)

• http://tinyurl.com/r59mdnhf
  Cianobakterije v kopalnih vodah (priporočila NIJZ)

Tekst: Maša Zupančič