Cianobakterije v Sloveniji
Spoznaj cianobakterije v Sloveniji in nam s fotografijami pomagaj odkrivati strupene vrste
po principih občanske znanosti.
Ne spreglej zanimivosti, ki jih redno dopolnjujemo.
Spoznaj cianobakterije v Sloveniji in nam s fotografijami pomagaj odkrivati strupene vrste
po principih občanske znanosti.
Ne spreglej zanimivosti, ki jih redno dopolnjujemo.
Spoznaj cianobakterije v Sloveniji in nam s fotografijami pomagaj odkrivati strupene vrste po principih občanske znanosti.
Ne spreglej zanimivosti in zanimivih povezav, ki jih redno dopolnjujemo.
Cianobakterije so posebna skupina bakterij, ki izvajajo fotosintezo in tako proizvajajo kisik. To jim omogočajo različna barvila; vsebujejo klorofil (tako kot alge in rastline), poleg tega pa tudi specifična barvila, ki jih najdemo le v cianobakterijah in jim dajejo posebno obarvanost; modrozeleno ali škrlatno. Cianobakterije so se pojavile že pred tremi in pol milijardami let in so eni izmed prvih organizmov, ki so se razvili na Zemlji.
Cianobakterije so prisotne v skoraj vseh vodnih ekosistemih (npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki), najdemo pa jih tudi na kopnem; v prsti, na zidovih, skalah in podobno. Nekatere vrste lahko preživijo tudi v ekstremnih okoljih, kot so sušne puščave, termalni vrelci, antarktični led ali zelo slana okolja.
Večina cianobakterij v svojih celicah proizvaja različne snovi, ki jim pomagajo preživeti. Številne od njih so koristne tudi za ljudi, nekatere pa so lahko strupene; tem pravimo cianotoksini.
Nekateri cianotoksini so po strupenosti primerljivi s strupom zelene mušnice ali kače kobre. Pri akutni zastrupitvi lahko prizadanejo jetra, živčevja ali kožo. Vendar v okolju ne najdemo dovolj visokih koncentracij za akutno zastrupitev ljudi; bolj zaskrbljujoča je dolgoročna izpostavljenost, ki je lahko povezana s poškodbami DNK, nastankom tumorjev ali nevrodegenerativnih bolezni.
Najpogostejše ali najbolje preučene cianotoksine lahko razdelimo na več skupin. Hepatotoksini, kamor sodijo predvsem mikrocistini in nodularini, vplivajo na delovanje jetrnih celic. Nevrotoksini, kamor spadajo različni saksitoksini in anatoksini, vplivajo na prenos živčnih signalov. Obstajajo tudi druge pomembne skupine toksinov, npr. citotoksini (cilindrospermopsin) in dermatotoksini (aplisiatoksin).
Opis najpogostejših potencialno strupenih redov najdete tukaj.
Cianobakterije v ekosistemih igrajo izjemno pomembno vlogo primarnih proizvajalcev, ki so vir hrane za vse višje organizme. V morjih in drugih vodnih okoljih so približno tako pomembne za vezavo toplogrednih plinov kot drevesa v deževnem gozdu, poleg tega pa nekatere vrste sodelujejo pri kroženju dušika v naravi. Pred milijardami let so bile prav cianobakterije tiste, ki so napolnile zemeljsko atmosfero s kisikom in omogočile razvoj življenja, kasneje pa so vstopile v celice rastlin in oblikovale kloroplaste – celične strukture, ki omogočajo fotosintezo.
Cianobakterije so večinski vir vse nafte in zemeljskega plina, ki ju danes uporabljamo. Poleg tega imajo širok potencial uporabe v biotehnologiji, npr. za proizvodnjo biogoriva in bioplastike, razgradnjo olja ali čiščenje odpadnih voda, pa tudi kot gnojilo ali prehransko dopolnilo. Poleg tega proizvajajo številne protimikrobne učinkovine, ki jih lahko uporabimo v farmacevtske namene.
Eno najbolj priljubljenih prehranskih dopolnil, spirulina, je narejeno iz cianobakterij vrste Arthrospira platensis.