Splošno o cianobakterijah 

1. Kaj so cianobakterije? 

Cianobakterije so v osnovi bakterije. Pravzaprav pa so čisto posebne bakterije, ki vršijo fotosintezo (tako kot alge in zelene rastline). Za cianobakterije so značilni posebni pigmenti, ki jim dajejo značilno barvo, npr. modro-zeleno (ciano), po kateri so dobile ime. Niso pa vse cianobakterije modro-zelene; najdemo lahko tudi oranžne, rdeče ali škrlatne, odvisno od tega, kateri pigmenti prevladujejo. 

2. Zakaj so strupene? 

Cianobakterije v svojih celicah proizvajajo najrazličnejše snovi in nekaterim zaradi strupenosti za višje organizme pravimo cianotoksini. Treba je poudariti, da niso vse cianobakterije strupene in škodljive, temveč so tudi izjemno pomemben del narave in ravno zaradi njih danes na Zemlji dihamo kisik. Omogočile so tudi razvoj rastlin, zato brez cianobakterij v preteklosti danes živali in človeka ne bi bilo. En majhen delež vseh vrst pa proizvaja toksine, ki so za živali in človeka lahko strupeni kot strup zelene mušnice ali kobre. Zakaj jih proizvajajo, še ni povsem razjasnjeno, obstaja pa veliko različnih hipotez. Nekatere možne razlage so, da služijo za sporazumevanje med celicami in tvorbo kolonij, za obrambo pred plenilci, za zaviranje rasti drugih organizmov ali za izboljšanje učinkovitosti nekaterih celičnih procesov, npr. fotosinteze.

3. Zakaj so nevarne za živali in človeka? 

Različni cianobakterijski toksini so pri akutni zastrupitvi škodljivi za različna tkiva, npr. jetra, živčevje ali kožo. Vendar je akutna izpostavljenost dovolj visoki koncentraciji cianotoksinov izjemno malo verjetna, bolj zaskrbljujoča je dolgoročna izpostavljenost, saj lahko vodi v genotoksične poškodbe celic (nekateri cianotoksini so povezani z nastankom tumorjev) in nevrodegenerativne bolezni. Kako se izogniti škodljivim posledicam, preverite tukaj.

4. Kje najdemo strupene cianobakterije? 

Planktonske cianobakterije imajo rade počasi tekoče vode, ki vsebujejo veliko hranil, predvsem dušika in fosforja. To je večinoma v bližini obdelovalnih površin, neustrezno delujočih čistilnih naprav, območij z intenzivnim ribištvom in podobno. Na njihovo hitro razmnoževanje v večini primerov ugodno vplivajo tudi visoke temperature, zato so prekomerne namnožitve pogostejše v poletnem času. Lahko se zadržujejo na določeni globini jezera ali pa se pojavljajo na površini vode. Bentoške cianobakterije so manj raziskane in se lahko pojavljajo tudi v vodah z nizkimi koncentracijami hranil. Razlike med planktonskimi in bentoškimi cianobakterijami so opisane pod vprašanjem št. 10. Na naši strani se posvečamo cianobakterijam v površinskih vodah, vendar lahko toksične vrste najdemo tudi v morju in v kopenskih okoljih.

Razširjenost cianobakterij v Sloveniji 

5. Ali se v Sloveniji redno testira reke in jezera za prisotnost cianotoksinov oz. cianobakterij? 

Na državni ravni sistem rednega testiranja za strupene cianobakterije ni vzpostavljen. Za prisotnost cianotoksinov se potencialno testira le registrirane kopalne vode v sklopu rednega monitoringa ARSO v kopalni sezoni, v primeru da pregled na terenu pokaže sum za prisotnost cianobakterij. Monitoring strupenih cianobakterij je na izbranih lokacijah v letu 2025 in 2026 naročila tudi Direkcija za vode. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo izvajamo testiranje občasno v sklopu raziskovalnih projektov, nimamo pa namenskih sredstev za pogosto in redno spremljanje stanja. 

6. Kje vse v Sloveniji najdemo strupene cianobakterije? Ali ste že kdaj analizirali ________ vodno telo? 

Vse lokacije, ki smo jih v zadnjih letih vzorčili, so prikazane na zemljevidu. Kjer nismo zaznali potencialno strupenih cianobakterij, je to označeno z belo barvo. Če želite, da preverimo še kakšno vodno telo, nam najprej pošljite fotografijo, da pred obiskom ocenimo, če lahko gre res za cianobakterije ali ne. Obstaja namreč kar nekaj pojavov, ki na prvi pogled izgledajo podobno kot cianobakterijska razrast, pa to niso – opisali smo jih v tej objavi. 

7. Ko se je Blejsko jezero obarvalo rdeče, so bile to cianobakterije? 

Da, to so bile cianobakterije vrste Planktothrix rubescens, ki so škrlatne barve. Poleg tega lahko podobne pojave drugačne obarvanosti (zelenkaste ali rjavkaste) opazujemo tudi v manjših zadrževalnikih in ribnikih po Sloveniji. Najpogosteje smo jih zaznali v severovzhodnem delu države, ki je obremenjen z intenzivnim kmetijstvom. Več o tem pojavu lahko preberete tukaj. 

Tveganje za zdravje zaradi strupenih cianobakterij 

8. Kako lahko ljudje in živali pridemo v stik s cianotoksini? 

Živali se lahko zastrupijo z neposrednim zaužitjem vode ali oblog na kamnih v vodi, ki vsebujejo cianobakterije. Ljudje pa smo jim izpostavljeni predvsem ob stiku s kožo (npr. pri plavanju ali drugih rekreativnih dejavnostih), lahko pa se prenašajo tudi po zraku. 

9. Kako lahko obiskovalci vodnih teles sami prepoznajo tveganje? 

Pri prepoznavi cianobakterij si lahko obiskovalci pomagate s slikovnimi primeri planktonskih cvetov in bentoških gošč, pa tudi s slikovnimi primeri nekaterih drugih pojavov, ki lahko na pogled spominjajo na cianobakterije, vendar niso strupeni. 

10. Kakšna je razlika med cianobakterijskim cvetom in cianobakterijsko goščo? 

Cianobakterije glede na tip habitata delimo na planktonske in bentoške. Planktonske lebdijo v vodi in če jih je veliko, voda izgleda motna oz. gosta. Lahko pa se skoncentrirajo na površini, kjer tvorijo površinski cianobakterijski cvet, ki izgleda kot zelenkasta ali rdečkasta plast na gladini vode. Bentoške cianobakterije pa rastejo v obliki biofilma na kamnih ali drugi podlagi (npr. na lesnih ostankih ali vodnih rastlinah) na dnu vodnega telesa, včasih pa se odlepijo od podlage in plavajo na površini v obliki cianobakterijske gošče – goste, nekoliko sluzave, navadno rjavkastozelene tvorbe. Planktonski cianobakterijski cvetovi so obširnejši in bolj homogeni ter pogosto prekrijejo velik del vodnega telesa, ob mešanju vode zaradi vetra pa se lahko premešajo v globlje plasti; takrat ni več vidna obarvana plast na površini, temveč je celotna voda izrazito obarvana. Bentoške cianobakterijske gošče pa so manjše, navadno od nekaj centimetrov do nekaj deset centimetrov v premeru, in plavajo na gladini kot posamezni kosmi. Voda okrog njih je lahko popolnoma bistra in prosojna, zato takšne gošče hitro spregledamo. Oba tipa cianobakterij, planktonske in bentoške, sta lahko strupena ali nestrupena.  Slikovne primere obeh tipov cianobakterijskih razrasti najdete tukaj.

11. Kako naj ravnajo obiskovalci vodnih teles in lastniki psov, da zmanjšajo morebitno tveganje za zdravje? 

Podrobna priporočila najdete tukaj. 

12. Kakšno je stanje kopalnih voda v Sloveniji? So varne za kopanje? 

Pogosto pride do nesporazuma, da CianoSLO spremlja stanje kopalnih voda, vendar to ne drži. Delujemo v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, ki je raziskovalna organizacija, in cianobakterije spremljamo izključno z raziskovalnega vidika. Za informacije o kopalnih vodah se lahko obrnete na Agencijo Republike Slovenije za okolje, ki je pristojna za nacionalni monitoring kopalnih voda. Za splošna vprašanja o upravljanju z vodami v Sloveniji se obrnite na Direkcijo Republike Slovenije za vode, za vprašanja javnega zdravja pa na Nacionalni inštitut za javno zdravje. 

13. Nedavno ste poročali o zastrupitvah psov v Bohinjskem jezeru. Je šlo za zastrupitve s cianobakterijami? 

V letu 2025 smo bili obveščeni o nekaj zastrupitvah psov v Bohinjskem jezeru. Dodatne raziskave povezane z zastrupitvami so še v teku, zato trenutno ne moremo deliti podrobnih informacij. Zaenkrat še ni potrjeno, da so zastrupitev res povzročili (le) anatoksini, so pa bili ti prisotni tako v goščah v jezeru kot tudi v želodcu vsaj enega od poginulih psov, kjer pa je bil prisoten tudi strup metaldehid. Anatoksini so cianotoksini, ki delujejo na živčni sistem in povzročijo simptome že v roku nekaj minut do ene ure po stiku z njimi. Simptomi so slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog, bruhanje. Če ne pride do takojšnje in ustrezne veterinarske oskrbe, lahko pogin nastopi že 20 minut po nastanku prvih kliničnih znakov. Metaldehid pa je aktivna učinkovina, ki se najpogosteje uporablja v vabah za zatiranje polžev, pa tudi kot sestavina trdega goriva za prižiganje ognja pri kampiranju ali v majhnih grelnikih. Za zastrupitev ali smrt zadostuje zaužitje že zelo majhne količine metaldehida. Znaki zastrupitve so zelo različni in nespecifični, do pogina pride v štirih do 24 urah. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na podlagi kliničnih znakov in rezultatov raztelesbe ter histopatoloških preiskav zaključila, da je šlo najverjetneje za hkratno zastrupitev z obema snovema. 

14. Ali je potrebna previdnost pri kopanju otrok, če so v vodi prisotne cianobakterije? 

Pri otrocih je potrebna nekoliko večja pazljivost kot pri odraslih, saj obstaja možnost, da bojo med igro v vodi zaužili nekaj cianobakterijskega cveta ali gošče. Vendar pa bi bilo za akutno zastrupitev potrebno zaužitje precej velikih količin vode ali gošče. 

15. Če so prisotne bentoške cianobakterijske gošče, je nevarnost omejena le na gošče ali so toksini prisotni tudi v okoliški vodi? 

Sproščanje toksinov iz bentoških cianobakterijskih gošč v vodo je slabo raziskano. Razpoložljivi podatki pa kažejo, da se strupene snovi v goščah lahko nahajajo v zelo visokih koncentracijah, v okoliško vodo se sproščajo le v nizkih koncentracijah, ki ne ogrožajo zdravja ljudi ali živali. Voda je torej varna za kopanje, dokler ne pride do stika človeka ali psa s samo goščo in njenega zaužitja. 

16. Ali je varno uživanje rib ujetih v vodi s cianobakterijami? 

Do danes ni bilo še nobenih zabeleženih primerov zastrupitve z ribami, vendar je zdravstveno tveganje uživanja rib z območij s cianobakterijami še neraziskano. Vemo pa, da se nekateri cianotoksini kopičijo v ribjem tkivu, predvsem v notranjih organih, kot so ledvice in jetra. Mišično tkivo, ki ga navadno uživamo, je sicer manj podvrženo takšnemu kopičenju (Xie in sod.), vendar vrednosti še vseeno lahko presežejo priporočen dnevni vnos, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (Liang in sod., de Magalhães in sod., Xie in sod.). Vsebnost cianotoksinov pa se lahko med različnimi vrstami rib precej razlikuje; v splošnem so rastlinojede ribe bolj varne od plenilskih (Xie in sod.). Pri nas priporočila za to področje niso izdana, lahko pa se ravnamo po ameriških priporočilih, ki svetujejo, da pred kuhanjem odstranimo maščobo, kožo in notranje organe ter ribe speremo s čisto vodo. Poleg tega priporočajo uživanje rib s takšnih območij največ dvakrat tedensko (ODFW). V splošnem torej velja konsenz, da ribe ne predstavljajo bistvenega tveganja za zdravje, vseeno pa se priporoča zmerno uživanje in upoštevanje zgornjih priporočil. 

 17. Ali lahko vodo, kjer so prisotne cianobakterije, uporabljamo za namakanje oz. zalivanje rastlin? 

Podobno kot za ribe velja tudi za rastline. Vemo sicer, da se ob uporabi vode s cianobakterijami lahko cianotoksini kopičijo v pridelkih, in tudi to, da njihove koncentracije včasih presegajo priporočen dnevni vnos Svetovne zdravstvene organizacije (Weralupitiya in sod.). Vendar pa na našo vednost še ni bil zabeležen noben primer zastrupitve po tej poti. Cianotoksini se lahko dolgo obdržijo na površini listnate zelenjave ali sadja, lahko pa se tudi kopičijo v drugih delih rastlin (Zhang in sod.). Poleg potencialnega zdravstvenega tveganja lahko cianotoksini vodijo v zmanjšano kaljivost, počasnejšo rast, zmanjšano kvaliteto in produktivnost rastlin (Saqrane in sod., Weralupitiya in sod.). Priporočila avstralske vlade pravijo, da se je uporabi takšne vode bolje izogniti, če imamo na voljo kakšen drug vir. Če pa to ni možno, odsvetujejo neposredno škropljenje vode po užitnih delih rastlin (NSW). 

Cianobakterije in onesnaženost voda 

 18. Ali je pojavljanje cianobakterij znak onesnaženosti? 

Cianobakterije so naraven pojav, ki ga najdemo v vodnih telesih po vsem svetu. Množične razrasti (cvetenje) planktonskih cianobakterij so navadno povezane z visoko koncentracijo hranil (fosforjevih in dušikovih spojin) v vodi. Hranila lahko izvirajo iz antropogenih virov, kot so spiranje z gnojenih kmetijskih površin, neurejena kanalizacija, prekomerno hranjenje rib v ribnikih in podobno. Za razliko od tega pa bentoške cianobakterije uspevajo tudi v vodah z nizkimi koncentracijami hranil. Ker so bentoške občutno manj raziskane od planktonskih vrst, je le malo znanega o dejavnikih, ki vplivajo na njihovo pojavljanje. 

19. Kaj narediti, če opazimo onesnaženje voda, ki ni povezano s cianobakterijami? 

Če ste zaskrbljeni glede kakšnega vira onesnaženja voda v svojem okolju, se lahko obrnete na 112 ali na Inšpektorat za naravne vire in prostor. Po pravni nasvet glede zakonodaje s področja varovanja okolja pa se lahko obrnete na Zeleno svetovalnico mreže Zagovorniki okolja, ki vas bodo usmerili na prave inšpekcijske službe ali v prave postopke za oblikovanje civilne iniciative. Med pogostimi vprašanji na njihovi spletni strani najdete tudi uporabne informacije, kako postopati v konkretnih primerih okoljskih problemov. 

Projekt CianoSLO 

20. Kdo stoji za projektom CianoSLO? 

Spletno stran smo zasnovali sodelavci skupine za ekotoksikologijo z Oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Imamo dolgoletne izkušnje s spremljanjem ekološkega stanja celinskih voda na podlagi fitoplanktona in fitobentosa (alg in cianobakterij) ter z ekotoksikološkimi testiranji različnih strupenih snovi na alge in cianobakterije (preučevanje njihovega vpliva na primarne proizvajalce v vodnih ekosistemih). V zadnjih letih pa se posvečamo tudi novejšim metodam za zaznavanje in preučevanje toksičnih cianobakterij v okoljskih vzorcih, kot so molekularne metode in zaznavanje s pomočjo satelitskih posnetkov. Naše znanstvene in druge objave lahko spremljate tukaj, več o nas in o projektu pa izveste na tej strani.

21. Zakaj ste vzpostavili spletno stran CianoSLO? 

Projekt je zaživel leta 2022 z namenom povečanja vključenosti državljanov v spremljanje stanja vodnih teles v Sloveniji po principu občanske znanosti. Naša glavna cilja sta: 

1. spremljati pojavljanje potencialno strupenih cianobakterij v površinskih vodah po Sloveniji z namenom, da:
   • zbiramo podatke za prihodnje raziskave cianobakterij,
   • zbiramo informacije, ki bi lahko pomagale izboljšati upravljanje voda in upravljanje tveganja za zdravje in
   • v primeru nevarnosti za zdravje ljudi in živali o tem pravočasno obvestimo prebivalce ter jim ponudimo priporočila, kako ravnati.
2. ozaveščati, izobraževati in zbujati zanimanje med ljudmi za okoljske probleme povezane s površinskimi vodami 

22. Kako lahko sodelujejo prebivalci? 

Če želite sodelovati, nam lahko pošljete fotografijo območja, za katerega mislite, da ima potencial za pojavljanje toksičnih cianobakterij (na povezavi najdete tudi primere fotografij za lažjo prepoznavo pojava). Če bomo na podlagi fotografij prepoznali potencial za strupene cianobakterije, bomo ta območja v najkrajšem možnem času vzorčili in analizirali v laboratoriju. Podatke analiz bomo objavili na zemljevidu na spletni strani.

23. Kakšne bodo koristi odzivov prebivalcev? 

Največja korist bo pri ugotavljanju razsežnosti pojavljanja cianobakterij v Sloveniji, saj lahko samo tako učinkovito zaščitimo zdravje voda in ljudi v Sloveniji. Zadrževalnikov, ribnikov, mlak in podobnih vodnih teles je v Sloveniji veliko in raziskovalci ne moremo biti prisotni na vseh teh območjih. Poleg tega se stanje v ekosistemih hitro spreminja in tudi če bi nam uspelo prav vsako vodno telo obiskati enkrat na mesec, bi lahko prezrli pomembne informacije. Prebivalci, ki vsak dan opazujejo svoje lokalno okolje in opazijo spremembe v njem, pa lahko odigrajo pomembno vlogo terenskih poročevalcev. 

24. Ali boste vaše aktivnosti povezali tudi z osnovnimi in srednjimi šolami? 

V prihodnosti nameravamo ponuditi tudi vsebine za osnovne in srednje šole. Zainteresirani smo, da nas učitelji kontaktirajo, da skupaj pripravimo materiale, ki jih lahko učitelji uporabijo pri svojih aktivnostih.