Rezultati leta 2024

Cianotoksine smo zaznali na vseh štirih stalnih vzorčnih točkah. Najpogostejši so bili mikrocistini, ki delujejo na jetra in druge organe, sledili so jim anatoksini, ki so živčni strupi. Najvišja izmerjena koncentracija mikrocistinov je bila v vzorcu biofilma iz Ledavskega jezera, najvišja izmerjena koncentracija anatoksinov v vzorcu planktona, je bila prav tako iz Ledavskega jezera. Najpogostejše potencialno strupene vrste so bile iz rodu Microcystis in Dolichospermum, sledili so jim rodovi Pseudanabaena, Aphanizomenon, Planktothrix in Phomidium.
Tako kot lani smo tudi letos spremljali pojavljanje strupenih cianobakterij po Sloveniji. Od aprila do septembra smo enkrat mesečno vzorčili štiri lokacije (Ledavsko jezero, gramoznica Podgrad, gramoznica Boreci (Kamešnica) in ribnik Hotinja vas). Na vseh točkah smo vsakič vzeli po dva vzorca: vodo (fitoplankton) in biofilm na kamnih (fitobentos); skupno smo tako nabrali 48 vzorcev.
Dodatno smo na pobudo državljanov vzorčili tudi Gajševsko jezero, ribnik Vrbje ter jezero Green Lake (gramoznico Pleterje). V vseh dodatnih vzorcih smo z mikroskopskim pregledom zaznali potencialno strupene vrste cianobakterij, ki pa niso proizvajale cianotoksinov.
Prisotnost in koncentracija cianotoksinov
Če se cianobakterije v vodi prekomerno namnožijo, se včasih v okolje sproščajo cianotoksini, ki lahko negativno vplivajo na živali in ljudi. Več o tem pojavu lahko preberete tukaj, prepoznamo pa ga lahko po zeleni, rjavi ali škrlatni plasti na površini vode. Redkeje se lahko pojavijo tudi kot plavajoče obloge na gladini. Običajne okoljske koncentracije cianotoksinov so za ljudi ob kratkoročni izpostavljenosti večinoma neškodljive, vendar lahko ob dolgoročni izpostavljenosti vodijo v številna tveganja, npr. za okvaro nekaterih notranjih organov, nastanek tumorjev ali poškodbe DNA. Poleg tega so lahko nevarni tudi domačim živalim. Da se čim bolj izognete nevarnosti, ob pojavu razrasti cianobakterij v vodi priporočamo ukrepe opisane na tej strani, kjer najdete tudi slikovne primere za lažjo prepoznavo pojava.
Letos smo cianotoksine z metodo LC-MS/MS zaznali na vseh štirih stalnih vzorčnih točkah. Najpogostejši so bili mikrocistini, ki delujejo na jetra in druge organe, sledili pa so jim anatoksini, ki so živčni strupi. Saksitoksinov in cilindrospermopsinov nismo zaznali.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojih smernicah1 določa najvišje koncentracije cianotoksinov v vodi, ki so še varne za ljudi. Za mikrocistine je to 1 µg/L v pitni vodi, ko gre za kronično izpostavljenost; 12 µg/L v pitni vodi, ko gre za kratkoročno izpostavljenost; in 24 µg/L v vodi, ki se uporablja za rekreacijo. Meja za pitno vodo, ko gre za kronično izpostavljenost, je bila v letu 2024 presežena na treh lokacijah – Ledavsko jezero, gramoznica Boreci in gramoznica Podgrad. V primerjavi z lanskim letom, nismo zaznali koncentracij, ki bi po smernicah WHO presegale mejo za kratkoročno izpostavljenost pitni vodi (12 µg/L) ali vodi, ki se uporablja za rekreacijo (24 µg/L). Najvišjo koncentracijo mikrocistinov smo izmerili julija v gramoznici Boreci in sicer 2,8 µg/L.
Za anatoksine v planktonu je določena meja 30 µg/L za pitno vodo (kratkoročna izpostavljenost) in 60 µg/L za vodo za rekreacijo. Letos smo anatoksine zaznali v Ledavskem jezeru, gramoznici Podgrad in v ribniku Hotinja vas. Najvišja koncentracija je bila zaznana tako kot lansko leto avgusta v Ledavskem jezeru (5,2 µg/L), kar je občutno pod omenjenima mejama.
Za biofilm takšne smernice niso določene. Vzorec z najvišjo izmerjeno koncentracijo mikrocistinov v biofilmu se ne ujema s podatki za plankton: 35,6 µg/g suhe teže smo izmerili avgusta v Ledavskem jezeru, najvišja koncentracija mikrocistinov v planktonu pa je bila julija v gramoznici Boreci. Čeprav smernice še ne obstajajo, so na našo vednost najnižje koncentracije mikrocistinov, o katerih poročajo v literaturi v povezavi z zastrupitvami živali, 221 µg/g suhe teže, kar pomeni, da na nobeni lokaciji ta vrednost ni bila presežena. Anatoksinov v biofilmu tudi letos nismo zaznali.
Podrobnejše rezultate najdete tukaj. Vse lokacije so se skupaj z lokacijami iz prejšnjih let dostopne tudi na interaktivnem zemljevidu.
Prisotnost potencialno strupenih vrst cianobakterij
Z mikroskopskim pregledom smo v vzorcih vode (fitoplankton) zaznali spodaj navedene vrste, ki so lahko strupene. To še ne pomeni, da so imele res sposobnost proizvodnje cianotoksinov – to je namreč nemogoče oceniti zgolj na podlagi njihovega videza. Najpogosteje se je pojavljal rodova Microcystis, in Dolichospermum, sledili so rodovi Pseudanabaena, Aphanizomenon in Planktothrix, izjemoma pa so se pojavili tudi Phormidium, Limnothrix, Oscillatoria, Raphidiopsis/Cylindrospermopsis in Woronichinia . Najbolj raznolika združba je bila avgusta v ribniku Hotinja vas in julija v Ledavskem jezeru.
A. – Aphanizomenon, D. – Dolichospermum, L. – Limnothrix, M. – Microcystis, Pl. – Planktothrix, Ps.– Pseudanabaena
Vodno telo | datum | Potencialno toksične vrste zaznane z mikroskopijo |
gramoznica Boreci | 10.4.2024 | L. redeckei |
27.5.2024 | A. flos-aquae, Pl. agardhii | |
18.6.2024 | Aphanizomenon sp., Microcystis sp. | |
29.7.2024 | A. issatschenkoi, A. flos-aquae, Microcystis sp. | |
29.8.2024 | M. aeruginosa, M. flos-aquae, D. spiroides | |
26.9.2024 | M. aeruginosa, M. flos-aquae, M. viridis, D. spiroides | |
Ribnik Hotinja vas
(gasilski dom) |
10.4.2024 | D. solitarium, Pl. agardhii, Ps. catenata |
27.5.2024 | D. solitarium, Anabaena cylindrica, Pl. agardhii, M. aeruginosa, M. flos-aquae | |
18.6.2024 | D. solitarium, M. aeruginosa, M. flos-aquae, M. viridis, Planktothrix sp. | |
29.7.2024 | M. aeruginosa, M. flos-aquae, M. viridis | |
29.8.2024 | M. aeruginosa, M. flos-aquae, D. spiroides, D. circinale, Pl. agardhii (redko) | |
26.9.2024 | / | |
Ledavsko jezero | 10.4.2024 | A. flos-aquae, Pl. agardhii, D. flos-aquae |
27.5.2024 | Pl. agardhii | |
18.6.2024 | D. solitarium, D. spiroides, Planktothrix sp. | |
29.7.2024 | D. solitarium, M. viridis, A. issatschenkoi, A. flos aquae, D. spiroides | |
29.8.2024 | A. issatschenkoi, Pl. agardhii, M. viridis, D. spiroides | |
26.9.2024 | Pl. agardhii, A. flos aquae, Limnothirx sp. | |
gramoznica Podgrad | 10.4.2024 | M. aeruginosa, M. flos-aquae |
27.5.2024 | M. aeruginosa, M. flos-aquae, M. viridis | |
18.6.2024 | Pl. agardhii, M. aeruginosa, M. flos-aquae | |
29.7.2024 | M. aeruginosa, M. flos-aquae, M. viridis | |
29.8.2024 | A. issatschenkoi, M. aeruginosa, M. flos-aquae | |
26.9.2024 | A. issatschenkoi, M. aeruginosa, M. flos-aquae | |
Gajševsko jezero | 30.7.2024 | Pl. agardii, A. issatschenkoi, A. flos aquae, D. solitarium, D. spiroides, D. circinale |
Green Lake | 5.8.2024 | Oscillatoria sp. |
Ribnik Vrbje | 29.8.2024 | M. viridis |
Ribnik Hotinja vas je že v mesecu maju obsežno cvetel, a je bila zaznana koncentracija cianotoksinov minimalna.
V letu 2024 smo julija zaznali najvišjo koncentracijo mikrocistinov v gramoznici Boreci.
Ledavsko jezero julija (levo) in avgusta (desno). Na tej lokaciji smo zaznali najvišje koncentracije anatoksinov v letu 2024.
Nekaterih vodnih živali cianobakterijski cvet ne moti.
Povezane objave: Rezultati leta 2023
Viri:
- Chorus, I. in sod. (2021). Toxic cyanobacteria in water: A guide to their public health consequences, monitoring and management. CRC Press, Boca Raton (FL); World Health Organization, Geneva, CH.
- Krienitz L., Ballot A., Kotut K., Wiegand C., Pütz S., Metcalf J.S., Codd G.A., Pflugmacher S. Contribution of hot spring cyanobacteria to the mysterious deaths of Lesser Flamingos at Lake Bogoria, Kenya. FEMS Microbiology Ecology, 43(2), 141–148. https://doi.org/10.1111/j.1574-6941.2003.tb01053.x
Kontakt
Tina Eleršek
e-mail: tina.elersek@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Maša Jablonska
e-mail: masa.jablonska@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Projekt so podprli
Licenca
©2024 Nacionalni inštitut za biologijo, CC BY 4.0