Rezultati leta 2025

V letu 2025 smo nabrali 100 vzorcev, od tega 42 vzorcev planktona in 58 vzorcev biofilma (bentoških cianobakterij). Vzorčili smo 20 različnih lokacij po Sloveniji, od tega osem na pobudo državljanov.

Seznam vzorčenih lokacij: Blejsko, Bohinjsko, Gajševsko, Gradiško jezero, Glinščica, gramoznica Babinci, gramoznica Pleterje oziroma Green Lake, Ledavsko jezero, Perniški jezeri (zgornje in spodnje), jezero Radehova, ribniki v dolini Drage pri Igu, štirje ribniki pri Gameljnah, Sava Bohinjka, Slivniško, Šoštanjsko, Šmartinsko, Velenjsko, Žovneško in Vogrsko jezero oziroma Vogršček.

Prisotnost potencialno strupenih vrst cianobakterij

Z mikroskopskim pregledom smo v vzorcih fitoplanktona zaznali potencialno strupene vrste cianobakterij v 18 od 42 vzorcev. Najpogostejši je bil rod Cylindrospermopsis (12 vzorcev), sledila sta mu rodova Aphanizomenon in Leptolyngbya (vsak v sedmih vzorcih). Pojavljali so se še rodovi Oscillatoria oziroma Phormidium, Cuspidothrix, Dolichospermum, Microcystis in Planktothrix.

Pri fitobentosu je 44 vzorcev od 58 vsebovalo potencialno strupene vrste cianobakterij; v veliki večini (40 vzorcev) so bile to vrste iz rodu Oscillatoria oziroma Phormidium. Skupaj z njimi ali ločeno so se pojavljale še vrste iz rodov Lyngbya, Limnothrix, Leptolyngbya, Cylindrospermopsis in Pseudanabaena. Prisotnost potencialno strupenih vrst še ne pomeni, da so imele res sposobnost proizvodnje cianotoksinov – to je namreč nemogoče oceniti zgolj na podlagi njihovega videza. 

Prisotnost in koncentracija cianotoksinov

Če se cianobakterije v vodi močno namnožijo, se v nekaterih primerih v okolje sproščajo cianotoksini, ki lahko negativno vplivajo na živali in ljudi. Pojav lahko prepoznamo po zeleni, rjavi ali škrlatni plasti na površini vode (če gre za planktonske cianobakterije) ali kot plavajoče zelenorjavkaste gošče na gladini (če gre za bentoške cianobakterije). Kakšna je razlika med planktonskimi in bentoškimi cianobakterijami, lahko preberete med pogostimi vprašanji.  Običajne okoljske koncentracije cianotoksinov so za ljudi ob kratkoročni izpostavljenosti večinoma neškodljive, ob dolgoročni izpostavljenosti pa lahko vodijo v različna tveganja, npr. za okvaro nekaterih notranjih organov, nastanek tumorjev ali poškodbe DNA. Poleg tega so lahko nevarni tudi domačim živalim. Da se čim bolj izognete nevarnosti, ob pojavu razrasti cianobakterij v vodi priporočamo ukrepe opisane na tej strani, kjer najdete tudi slikovne primere za lažjo prepoznavo pojava. V Sloveniji sta v celinskih vodah glavni skupini cianotoksinov mikrocistini, ki primarno delujejo na jetra in druge organe, ter anatoksini, ki delujejo na živčni sistem. 

V letu 2025 smo cianotoksine z metodo LC-MS/MS zaznali v 11 vzorcih planktona (od tega mikrocistine štirikrat na dveh različnih lokacijah in anatoksine 10-krat na štirih različnih lokacijah) ter v devetih vzorcih bentosa (od tega mikrocistine enkrat in anatoksine osemkrat na petih lokacijah). V planktonu smo mikrocistine zaznali v Perniškem jezeru (zgornjem in spodnjem) ter v ribniku Radehova, anatoksine pa v obeh Perniških jezerih, Bohinjskem jezeru in v Štirih ribnikih pri Gameljnah. Najvišji koncentraciji obeh cianotoksinov sta bili izmerjeni avgusta v zgornjem Perniškem jezeru (mikrocistini 7,4 ug/L, anatoksini 17,5 ug/L). Koncentracija nobenih cianotoksinov v vodi ni presegla meja Svetovne zdravstvene organizacije za rekreacijsko vodo, ki za mikrocistine znaša 24 ug/L, za anatoksine pa 60 ug/L. V bentosu smo mikrocistine zaznali le avgusta v Ledavskem jezeru (0,17 ug/g suhe teže), anatoksine pa v Bohinjskem jezeru, obeh Perniških jezerih, ribnikih v dolini Drage pri Igu in v Gajševskem jezeru. Daleč najvišja koncentracija anatoksinov je bila izmerjena junija v Bohinjskem jezeru (474,5 ug/g suhe teže). Analizirali smo tudi cilindrospermopsine in saksitoksine, ki jih nismo zaznali v nobenem vzorcu. 

Najbolj odmevna je bila zgodba Bohinjskega jezera, kjer se je poleti 2025 zastrupilo več psov, nekaj pa jih je tudi poginilo. Zaradi okoliščin in simptomov zastrupitve smo med drugim posumili na zastrupitve s cianotoksini. V goščah v jezeru so bile prisotne potencialno strupene vrste cianobakterij iz rodu Oscillatoria oziroma Phormidium. Poleg tega so bili v goščah in v želodcu vsaj enega od poginulih psov prisotni anatoksini, vrsta cianotoksinov, prisoten pa je bil tudi strup metaldehid, zato zaenkrat še ni potrjeno, kaj je povzročilo zastrupitev. Anatoksini so cianotoksini, ki delujejo na živčni sistem in povzročijo simptome že v roku nekaj minut do ene ure po stiku z njimi. Simptomi so slinjenje, drgetanje, mišični krči, odrevenelost, paraliza nog, bruhanje. Če ne pride do takojšnje in ustrezne veterinarske oskrbe, lahko pogin nastopi že 20 minut po nastanku prvih kliničnih znakov. Metaldehid pa je aktivna učinkovina, ki se najpogosteje uporablja v vabah za zatiranje polžev, pa tudi kot sestavina trdega goriva za prižiganje ognja pri kampiranju ali v majhnih grelnikih. Za zastrupitev ali smrt zadostuje zaužitje že zelo majhne količine metaldehida. Znaki zastrupitve so zelo različni in nespecifični, do pogina pride v štirih do 24 urah. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je na podlagi kliničnih znakov in rezultatov raztelesbe ter histopatoloških preiskav zaključila, da je šlo najverjetneje za hkratno zastrupitev z obema snovema. Dodatne raziskave povezane z zastrupitvami so še v teku. 

Cvet planktonskih cianobakterij na Perniškem jezeru.

Cvet planktonskih cianobakterij.

Labodov plavanje med cianobakterijami ne moti.

Merjenje koncentracije cianobakterijskih in algnih pigmentov v Glinščici. Prisotna je bila gošča, ki je spominjala na cianobakterijsko, vendar je vsebovala le nestrupene zelene alge.

Povezane objave: Rezultati leta 2024

Viri:

Chorus, I. in sod. (2021). Toxic cyanobacteria in water: A guide to their public health consequences, monitoring and management. CRC Press, Boca Raton (FL); World Health Organization, Geneva, CH.