V letu 2022 smo spremljali cianobakterije po različnih regijah Slovenije. Skupno smo obiskali 21 vzorčnih točk in nabrali 103 vzorce. Kaj smo našli?
Včasih je treba za boljše razumevanje pogledati tudi od daleč: s pomočjo satelitskih posnetkov lahko opazujemo cianobakterijska barvila in tako ocenimo, kje se pojavljajo gošče ter v kakšni koncentraciji.
Sama prisotnost potencialno strupenih cianobakterij nam še ne pove prav veliko o njihovi dejanski strupenosti. Če se hočemo prepričati, moramo izmeriti koncentracijo cianotoksinov.
Cianobakterije se lahko včasih ure in ure trudimo določiti na podlagi tega, kako izgledajo, pa ne bomo uspešni. Zahvaljujoč napredku znanosti lahko danes namesto tega preberemo njihov genetski podpis.
Za oceno tveganja za zdravje ljudi in živali nas pravzaprav ne zanima, katere vrste cianobakterij so prisotne – zanima nas le, če so lahko strupene ali ne. K sreči imajo vse vrste, ki proizvajajo določen cianotoksin, enak genetski podpis, po katerem jih lahko prepoznamo.
Vsak organizem v sebi nosi knjigo, imenovano genom (dednina), ki vsebuje informacije o tem, kateri vrsti pripada, kakšno je njegovo geografsko poreklo, katere snovi lahko proizvaja in še mnogo več.
Kaj vse nam pove kapljica vode? O opazovanju, določanju in štetju vrst cianobakterij.
Povej mi, v kakšnem okolju živiš, in povem ti, kdo si.
Na teren gremo z namenom, da s seboj odnesemo delček narave v steklenicah in plastičnih posodicah.
V tej objavi vas popeljemo tja, kjer se vse naše raziskave začnejo – na teren, v naravo.
Kontakt
Tina Eleršek
e-mail: tina.elersek@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Maša Zupančič
e-mail: masa.zupancic@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Projekt so podprli
