Zanimivosti
Dan v življenju terenskega biologa

Danes vas želimo popeljati tja, kjer se vse naše raziskave začnejo – na teren. Naj najprej pojasnimo, da nihče ni »samo« terenski biolog. Naše delo se res začne na terenu, vendar se tam zagotovo ne konča. Vzorci, ki jih poberemo, zahtevajo različne analize, da nam odgovorijo na vprašanja, ki nas zanimajo. Ko se torej vrnemo s terenskega dneva v laboratorij, s seboj prinesemo en kup novega dela, ki ga opisujemo v drugih objavah. Tokrat pa poglejmo, kaj delamo na tiste dni, ko se naša pisarna preseli v naravo.
Na terenskem delu imamo tri glavne naloge:
- da opazujemo okolico vodnega telesa (npr. rastlinje ob obali, utrditev bregov, bližnje človeške dejavnosti, kot so tovarne ali kmetije, in podobno),
- da izmerimo nekatere fizikalne in kemijske lastnosti vode (npr. pH, temperaturo, prosojnost, vsebnost kisika) ter
- da poberemo vzorce mikroorganizmov, ki jih bomo pogledali v laboratoriju (to so lahko organizmi v vodi ali pa na kamnih in rastlinah).
Večinoma vzorčimo poleti, opazujemo pa vse vrste vodnih teles: jezera, zadrževalnike, ribnike, gramoznice, potoke, reke. Osredotočamo pa se na tiste, kjer je večja verjetnost za nastanek cianobakterijskih gošč; plitka, počasi tekoča ali stoječa vodna telesa, ki so v bližini kmetij ali drugih virov hranil. Vse lokacije, ki smo jih obiskali v zadnjih letih, najdete na našem zemljevidu.
O fizikalnih in kemijskih lastnostih vode pišemo v tej objavi, tu pa si lahko preberete, kako poteka pobiranje vzorcev. Pomembno je, da na vsakem obisku terena izpolnimo terenski list, s katerim si lahko kasneje pomagamo, ko si poskušamo razložiti rezultate. Na njem si poleg zgoraj omenjenih vprašanj zabeležimo tudi kakršnekoli posebnosti, ki jih opazimo; na primer če je prejšnji dan močno deževalo, če ob našem vzorčenju piha veter, če so od našega prejšnjega obiska bregove na novo utrdili in podobno. Vse to nam lahko pomaga razložiti spremembe v združbi cianobakterij.
Zadnje in nikakor ne najmanj pomembno pa je to, da se ob terenskem delu pogosto pogovarjamo tudi z drugimi obiskovalci narave; z lokalnimi ribiči, s sprehajalci, s plavalci, s turisti. Lokalni prebivalci so dragocen vir informacij o tem, kaj se je z jezerom dogajalo prejšnji teden, prejšnji mesec, eno leto nazaj, s kakšnimi okoljskimi problemi se srečujejo, kaj jih moti v njihovem okolju, kaj jih skrbi, kako poskušajo rešiti težave. Lahko vzpostavimo stik in nas pokličejo, ko naslednjič opazijo, da se z jezerom dogaja nekaj nenavadnega. Hkrati lahko ozaveščamo ljudi o varovanju narave, o tem, kako je vse povezano, kako ne moremo pričakovati čiste vode, če ne skrbimo za naravo v njeni bližini. Vsakič nas razveseli, ko naletimo na radovedne sogovornike, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo.

Terenska oprema: škornji, banjice za vzorčenje biofilma, hladilna skrinja, terenski listi, kovček s sondami za merjenje kisika, temperature in ostalih lastnosti vode, sonda za merjenje cianobakterijskih barvil, Secchijev disk za merjenje prosojnosti vode, etanol, destilirana voda, rokavice, brisačke, plastične posodice in steklenice.

Ob terenskem delu obiskujemo najrazličnejša okolja; od čistih jezer do urbanih ribnikov, majhnih potokov in zadrževalnikov ob velikih jezovih. Terensko delo je tudi nepredvidljivo; včasih se peljemo na drug konec Slovenije, kjer nas pričaka le majhna luža, ki je ostala od izsušenega jezera, poplavljen travnik ali pa privatno zemljišče za ograjo.
Povezane objave: serija objav o raziskovalnih metodah
Tekst: Maša Zupančič
Kontakt
Tina Eleršek
e-mail: tina.elersek@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Maša Jablonska
e-mail: masa.jablonska@nib.si
tel.: + 386 (0)59 232 885
Projekt so podprli